Ta izraz, ki je pac bil nov v kranjsko-slovenski literaturi, je Kollarjev in kaze jasno upliv njegove „Slavy dcere“. Kollar je v tem lirskem svojem epu
ustvaril slovanska nebesa in v njih boginjo Slavo, ki ima krasno hcer — Mino, Slavy dcero = Slavino hcer, pocloveceni ideal slovanstva v zenski podobi.
Kollarjev umotvor je kakor blisk vnel Cehe, juzne Slovane, in od takrat navduseno govorimo o majki Slavi in njenih sinovih. Vraz in tovarisi so Slavino hcer ye
1. 1834. poznali v Gradcu (Murko, Let. Mat. Slov. 1897, 196), Jarnik pise 1. 1836. o „tugujoci majki" (Markovic, Stanko Vraz, Izabrane pjesme LXXIX).