tebe
zachem voobshe stihi pishu,
v suhih rukah Kostliavoi Dami
teper* spokoino ia usnu.
ajurnoi viaz*iu legkih strochek
ia zakrivaiu pustotu,
koshmarnii prizrak odinochek-
neutolimuiu tosku.
skvoz* zlobnii mrak i dikii holod
uporno k svetu ia bredu,
kak jal*,chto tak uje ne molod,
i znaiu tochno,-ne doidu...
no nichego,ostavliu pamiat*,
stihov korotkii,iarkii sled,
zvezdu na svode mirozdan*ia
i na tvoem okne buket.
Свидетельство о публикации №103121200804