kakaia strannaia vesna,ved* snega ne bilo i net,
iz glaz ee gliadit toska i lish vo sne poet kapel*.
a v serdtce bol neschetnih ran,hochu prisest*,no ne moguЁЈ
menia zovet k sebe zvezda,luchom pronikshaia vo t*mu.
ia posmotriu vesne v glaza i vdrug uviju solntca svet,
stihami Tcoia izo rta struitsa dim ot sigaret.
/con divido respecto a este gran hombre/
pamiati V. Tcoia
© Copyright: Дон Макс, 2003
Свидетельство о публикации №103120200336
Свидетельство о публикации №103120200336
Рецензии