Utes i tuchka

Podvlasniy zakonam jestokim
Dremlya sred tumana i grez
Velikim rojden i visokim
Stoyal odinokiy utes

Vershina streloyu vzletala
V beskrayniy nebesniy prostor
On vidl i slishal nemalo
Sred pili i drevnosti gor

On bil nepodvijno smirenen
Nichto ne smuchalo pokoy
Zadumchiv, velik i netlenen
I skovan naveki s zemley

No gde to v glubinah izvechnih
Ot mraka sirogo droja
Prosila lyubvi beskonechnoy
Ego ledyanaya dusha

I kak to charuyuchiy vecher
Prines predvkushenye chudes
I tuchka primchalas navstrechu
K utesu so zvezdnih nebes

Bespechna, naivna, smeshliva
Pushistoy nadejdi klochok
Spustilas k nemu shalovlivo
Icha na nochleg ugolok

I vzdrognuli kamni v smyatenii
I vspihnuli gori mechtoy
Utes pokachnulsya v volneniye
Utrativ privichniy pokoy

On prinyal pod krov svoy nadejniy
Veseluyu etu mechtu
Poveriv, chto chudo vozmojno
Zapolnil pecher pustotu

I daje na mig pokazalos
Chto ne bilo tmi vekovoy
No s utrennim vetrom umchalas
Ona za zovuchey sudboy

Zaplakav, potreskalis gori
Prishlo odinochestvo vnov
V lazuri dalekoy prostori
Ushla zolotaya lyubov

Ne znal on, nahmuryas ustalo
Tem radujnim solnechnim dnem
Chto tuchka - ne mnogo ne malo
Rassipalas teplim dojdem

Iskryas, na luga poleteli
Vesennie kapli s nebes
Vo vlajnoy, veseloy meteli
Ojil zeleneyuchiy les

I daje skvoz grezi stoletiy
On bil nesposoben ponyat
Zachem v zolotistom rassvete
Doljni eti kapli sverkat

I snova v nemom ojidanye
V tumane zabvenya i slez
Velikiy, moguchiy, pechalniy
Stoit odinokiy utes